Matjaž Križnar, župnik

Poslan sem v živo občestvo, ki želi skupaj s svojim dušnim pastirjem hoditi za Gospodom. Dovolite da se tudi sam zahvalim predhodnemu župniku g. Andreju Jemcu in vsem vam za prisrčen sprejem in tudi voščilu ob srečanju z Abrahamom.

Morda je prav, da se vam v nekaj stavkih predstavim, saj se bomo globje spoznali s časom ob skupni hoji. Otroška in mladostna leta sem preživel v Preddvoru, skupaj z tremi brati in dvema sestrama. Morda je prav, da tukaj razjasnim ime, ki sta mi ga dala starejši brat in sestra, takoj ob prihodu iz porodnišnice, v domačem okolju se me je tako prijel, da me še danes pokličejo Sašo, sicer pa sem zapisan kot Matjaž.

V verni družini sem dobival pripadnost Cerkvi in župniji. V pripravi na zakrament sv. Birme, sem odkril, da je hoditi za Bogom in iskati njegovo voljo, največ kar lahko človek naredi na tem svetu. Spoznavati in živeti Božjo besedo v vsakodnevnem življenju mi je tudi danes izziv.

Klic v duhovništvo je bil tako močan, da se mu nisem mogel upreti. Posvečen v duhovnika sem bil v dnevih osamosvojitve, meni tako drage domovine Slovenije, 29. junija, leta 1991.

Začel sem svojo duhovniško pot v Novih Fužinah, nastajajoči župniji z mnogimi mladimi družinami. Po treh letih sem nadaljeval službo kaplana v Semiču. Po enem letu pa sem bil poslan v župnijo Mokronog. Čudovitih pet let župnikovanja. Nato nov iziv, tedanji nadškof Franc Rode me pošlje v župnijo Zagorje ob Savi. Skupaj s farani smo 14 let gradili občestvo.

Danes sem tukaj med vami. Upam, da bom vsaj malo lahko izpolnil Gospodovo voljo. Takoj sem začutil vašo oporo, za kar sem vam zelo hvaležen. Zelo me je razveselo tudi vaša odprtost za življenje, saj sem že v prvih dneh izvedel za nekaj rojstev.

Naj se naše vezi in prizadevanja samo še poglobijo v Gospodu.